POLETJE V ROGAŠKI! HUDA CENA za oddih s polpenzionom in kopanjem v GH Rogaška!

Podrobnosti o ponudniku

V osrčju Rogaške Slatine, s pogledom na veličasten park, se nahaja Grand Hotel Rogaška, ki je popoln primer brezčasne arhitekture. S 194 zgodovinskimi sobami popelje goste nazaj v obdobje princese Sissi (Elizabeta Bavarska), Franca Jožefa in navdušujočih večernih koncertov, ki jih je izvajal pianist Liszt. Visoko kakovostna 24-urna storitev skupaj s pristno in lično okolico pooseblja dom za goste. Skozi leta je osebje doseglo neprimerljivo raven zanesljivosti, zaupanja in povezanosti z gosti. 
ROGAŠKA SLATINA
Rogaška Slatina s svojo več kot 400-letno tradicijo sodi med najstarejša in največja slovenska zdravilišča. Dih jemajoče zgodovinske stavbe, prenovljen park, edinstvena naravna mineralna voda Donat Mg, svetovno znana Steklarna Rogaška in Kozmetika Afrodita so glavne značilnosti, po katerih je Rogaška Slatina prepoznavna po celem svetu.
ROGAŠKI VRELCI
Rogaški vrelci so bili obiskovani že v antiki. O tem pričajo dokazi kot so npr. najdeni keltski kovanci iz studencev bližnje vasi. V 16. stoletju je zanimanje za vrelce začelo strmo naraščati. Šele ozdravitev hrvaškega bana Petra zrinjskega, enega najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki je vrelce obiskal okrog leta 1665, je zdravilnim rogaškim vodam prinesel zaslužen sloves. Zrinjski je v visokih krogih pripovedoval o svoji čudežni ozdravitvi in pričel se je zdraviliški turizem. Leta 1908 so izkopali novo globoko zajetje, pri čemer so naleteli na nov izvir mineralne vode, ki je bila najmočneje mineralizirana. Poimenovali so jo Donat.
KAM NA IZLET?
Zidanice in hrami: domačini tu pridelujejo in skladiščijo vino najvišje kakovosti. Pohodniki po Rogaški Slatini so vedno navdušeni nad skrbno urejenimi sončnimi vinogradi. Med pohodom vam bodo lastniki vinskih kleti z veseljem postregli s kozarcem svojega najboljšega vina.
Gozdni vrelec: spada med ene od najstarejših vrelcev v Rogaški Slatini, ki je bil omenjen že leta 1883 v prvi reklamni knjižici Zdravilišča. Gozdni vrelec so tržili kot vrelec, ki je bogat z železnato vodo. Do njega je nekdaj vodila znana Steza vzdihljajev, ki je bila prizorišče mnogih romantičnih trenutkov v dvoje.
Kapela sv. Ane: stoji na pobočju Tavčarjevega hriba, leta 1926 preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
Vremenska hišica, Paviljon kaktej, Ivanov vrelec Juneževa domačija ali pa kulturno turistično središče – Anin Dvor